Skupaj smo močnejši

Radio Študent, 11. marec 2021 ― Zgodovina delavstva je zgodovina trpljenja, izkoriščanja in hkrati zgodovina povezovanja. Delavci so kmalu po prvi industrijski revoluciji ugotovili, da lahko v težkih in nečloveških razmerah preživijo oziroma izboljšajo svojo kvaliteto življenja le, če se začnejo povezovati.

BARBARA KASTELEC: NEVIDNI SOPOTNIKI / INVISIBLE COMPANIONS

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. marec 2021 ― Za Barbaro Kastelec (po)govor o življenju pomeni pogled pod drobnogled. Dobesedno. Elaeomyxa ceifera, Badhamia utricularis, Trichia decipiens niso le latinski izrazi za bakterije zemlje, temveč so nekateri izmed naslovov pričujočih del razstave Nevidni sopotniki. Nekaj tako samoumevnega in hkrati neopaznega umetnica razkriva skozi fantastičen svet mikroorganizmov ter s tem poudarja njihovo osrednjo vlogo v našem ekosistemu. S tem v mislih za trenutek skočimo v teoretično »črvino« Donne Haraway, ki se ji namesto pojma humanistike zdi bolj ustrezen pojem humusa. Da, humusa kot vrhnje plasti tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi. Zastavljajoč vprašanja »Kaj se zgodi, ko najboljše biologije 21. stoletja ne morejo opravljati svojega dela z zamejenimi posamezniki in konteksti; ko organizmi in okolja ali geni in tisto, kar ti potrebujejo, ne podpirajo več prekipevajočega bogastva bioloških vednosti, če ga sploh kdaj so? Kaj se zgodi, ko se organizmov in okolja komaj spomnimo iz enakih razlogov, zaradi katerih celo ljudje, zavezani Zahodu, samih sebe ne morejo več razumeti kot posameznikov in družb posameznikov v izključno človeški zgodovini?« Donna Haraway zanika ustreznost razumevanja današnjega časa kot Antropocena in izpostavlja pomembnost znanja ne-človeških bitij. Barbara Kastelec s svojim uprizarjanjem življenja antropocentrično perspektivo daje tudi v drugi plan premišljajoč »o prihodnosti bitij in obstoju našega planeta, ki ga morda prav zaradi hitrega tehnološkega razvoja, znanstvenih eksperimentov in genetskih modifikacij pestijo hude ekološke težave.« V svojem delu izhaja iz bioloških, fizioloških, ekoloških, antropoloških, filozofskih in likovnih lastnosti mikroorganizmov in pri tem pogosto sodeluje z znanstveniki. Povezava s področjem znanosti je poleg latinskega poimenovanja razvidna tudi v prevzemu mikroskopskih fotografij ali v okroglih formatih njenih slik. Ko prevzema oblike z mikroskopskih fotografij, se umetnica osredotoča na barvito od

Herbarij

Radio Študent, 10. marec 2021 ― Potem ko smo skupinski razstavi petih slovenskih umetnic s področja bioarta Živi objekt, ki je potekala med drugim septembrom in prvim novembrom v Mestni galeriji Ljubljana, posvetili tri daljše oddaje, jo bomo še kritično razdelali.

Back2Back in Mila Peršin (2021-03-09)

DIVA video arhiv, 9. marec 2021 ― PriÄ�eli smo z novim tipom dogodkov Back2Back kjer kjer vabimo domaÄ�e in mednarodne avtorice in avtorje na razliÄ�nih stopnjah svoje ustvarjalne poti, da predstavijo lastno produkcijo in vzpostavijo dialog z deli iz arhiva Postaja DIVA po svojem izboru. Prva je v tej vlogi nastopila Mila Peršin, mlada avtorica in ustvarjalka na razliÄ�nih umetniških podroÄ�jih. Zaradi epidemioloških omejitev smo dogodek pripravili v spletni obliki. Posnetek smo vkljuÄ�ili v arhiv Postaje DIVA...

MATIJA BOBIČIĆ: POPOLNI ORGANIZMI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 6. marec 2021 ― Predstavitev v UGM Studiu je kakor povzetek umetnikovega ustvarjanja v zadnjih nekaj letih. Na enem mestu so zbrane vse različice figur, ki jih je razvijal že v preteklih serijah. Figure so zasnovane na podlagi treh izhodišč. Najprej sta to Frankensteinova pošast oziroma kiborg, dva arhetipa v žanrih znanstvene fantastike in grozljivke – telo prve je sestavljeno iz organskega materiala, drugi je kombinacija organskega in mehanskega. Drugo izhodišče je okvir zgodnjih devetdesetih let preteklega stoletja, čas umetnikovega odraščanja in formiranja, tako osebnostno kot likovno. Tretje je trenutek v času, ko je pandemija razgalila in zaostrila nekatere navade, ki smo jih imeli za samoumevne. Frankensteinova pošast in kiborg izhajata iz družbe na prehodu v novo obdobje in poosebljata strah pred spremembami, ki jih ta prehod prinaša. Frankenstein ali Sodobni Prometej (1818), roman Mary Shelley, naznanja industrijsko revolucijo, ženski kiborg v filmu Metropolis (1927) Fritza Langa moderno dobo, film RoboCop (1987) Paula Verhoevna obdobje digitalnega nadzora. Podobno se danes Bobičić poslužuje teh znanstvenofantastičnih arhetipov, da nagovori začetke vdora ameriške kulture v naše okolje po padcu železne zavese in končno trenutka zlitosti z zahodno popularno monokulturo, kakor svet dojemamo danes. Sestavni deli umetnikovih hibridnih figur so vzeti iz časa umetnikovega zgodnjega otroštva – ameriške risanke iz osemdesetih, ki so z nekaj zamude na naše zaslone prispele v devetdesetih, npr. He-Man in Gospodarji vesolja (1983); atributi ameriške hip-hop kulture, npr. najkice in šiltkape z logotipi bejzbolskih ekip; liki iz blokbaster filmov, npr. velociraptorji iz Jurskega parka (1993) in ksenomorfi iz Osmega potnika (1979). Potem so tu še klovni in nakupovalci. Prvi, kot prispodoba za maske neprenehne sreče, ki jih nosimo v družbi, še posebej na spletu. Slednji, kot simbol objestnega potrošništva. Tudi način upodobitve ima korenine v umetnikovem otroštvu. Po zgodnjem slikarskem o

KIBLIX 2021: Luka Prinčič: trans.fail

KIBLA, 5. marec 2021 ― KIBLIX 2021 / AV performansLuka Prinčič: trans.failPetek, 12. 3. 2021, ob 20. uriSpletni prenos: kiblix.org/streaming V petek, 12. 3., vabljeni k ogledu AV performansa Luke Prinčiča. Spletni prenos, ki se bo pričel ob 20. uri, boste lahko spremljali na https://kiblix.org/streaming/.Nestabilen...
še novic